»Odreči sem se moral občutku zasebnosti.«

»Sprva je ponižujoče, potem pa začneš ugotavljati, da to ni tako pomembno. ... Vse je dokončno izbrisano.«

»Kako trapasto, umreti na tako neumen način.«

»bi bili ljudje precej šokirani, če bi se jim na zaslonu pokazal umirajoč moški«

»Nisem še pripravljen na smrt.«

»Nisem je mogel prenašati. Bal sem se, da me bo preveč ganila, preveč razburila, da bom po glasbi preveč potrt zaradi svoje situacije.«

»Morajo še primerjati DNK, ampak po oblačilih najdeni mladenič ustreza Mateju. To je vse, kar vam lahko rečem, za zdaj nimam nič drugega. Zelo mi je težko, pričakovali smo bolj veselo informacijo, ampak vsaka resnica je resnica in z njo se moramo soočiti. Zelo mi je težko, odšel bom v Beograd.«

»In tako kot na tisoče drugih sem bil naelektren zaradi besed, ki jih je januarja začel pošiljati v svet na Twitterju, v katerih so bile njegove misli, občutki in spomini, podrobno opisane z izjemno jasnostjo, močjo in zbranostjo.«

»Ravno sem videl, kako je Mo Salah dosegel gol proti Aston Villi in popil pol piva, ko se mi je začelo vrteti v glavi. Nagnil sem se naprej, glava mi je padla med kolena. Nekaj minut pozneje sem se zbudil v mlaki krvi, z groteskno zvitim vratom, žena bila na kolenih poleg mene.«